Čudežna moč kurkume – tretji del

Curcuma longa

Preizkušanja zdravilnega delovanja

Vsa testiranja so opravili tako in-vitro (na gojenih celicah) in in-vivo (na ljudeh) pod strogim nadzorom. Na ljudeh so testirali kurkumo v prahu z dozami med 8 do 12 gramov na dan. Rezultati so bili izjemni v vseh pogledih, razen v enem (pri akutnem vnetju žolčnika). Opazili so, da se z blatom izloči skoraj 70 odstotkov kurkumina. Kakor vsa zdravila, mora tudi kurkumin  priti v krvni obtok in ostati aktiven (v tem primeru kemijsko nespremenjen), da bi dosegel čim več celic. To težavo se da rešiti s sočasnim uživanjem maščob in črnega popra, zelenega čaja in kvercetina (rdeča čebula).

Izkazalo se je, da uporaba kurkumina z maščobami izboljša prehod iz črevesja v krvni obtok (asimilacija-absorbcija), kar je vzpodbudno, še vedno pa ostane težava z kemijsko nespremenostjo molekule same. Vse kar se absorbira skozi prebavni trakt v krvni obtok, mora skozi glavni biološki filter – jetra. V jetrih se pri kurkuminu zgodi glukoronizacija, dodajo glukoronsko skupino (vrsta kompleksnega sladkorja pri ljudeh) ter tako spremenijo njegove fizikalno-kemijske lastnosti in ga naredijo vodotopnega. Aktivna oblika kurkumina je maščobotopne narave, saj samo tako lahko preide skozi celično membrano in lahko dejansko vpliva na vnetne in rakotvorne procese. Ugotovili so tudi, da kurkumin preprečuje glikacijo kolagenskih vlaken. Glicacija kolagena v koži je tipičen znak staranja oziroma poškodbe kožnega tkiva, zaradi katerega kolagen ni več prožen amapak postane okoren in otrdel: koža izgleda ispraznjena in uvela, značilno za foto-staranje (staranje kože zaradi izpostavljanja soncu). A to še ni  vse: kurkumin izboljša celično kohezivnost (po domače povezanost), kar pomeni da se komunikacija med celicami v tkivih  znatno poveča. Celice komunicirajo med seboj  tako, da bolne celice poročajo zdravim, da so bolne, nakar zdrave celice poročajo naprej imunskemu sistemu. Imunski sistem sproži napad na izrojene celice. Še več, kurkumin  da ukaz bolni celici, da naj se uniči (apoptoza), kar je genetsko programirana celična smrt. Kurkumin deluje na več frontah hkrati in je zaradi tega  tako zelo učinkovit.

Primeri zdravilnega delovanja

  • PROTI RAKU:

Kurkumin sproži v vseh rakavih celical proces APOPTOZE. Izboljša imunsko pdzivnost.

  • PROTIVNETNO:

Zmanjša proizvodnjo unetnih poročevalcev in tako umorja žarišča unetja. Pospešuje regeneracijo zdravega tkiva.

  • PROTIBOLEČINSKO:

Z zmanjšanjem proizvodnje bolečinskih medijaterjev, zmanjša proizvodnjo poročevalcev bolečine

  • RAZSTRUPLJEVALNO:

Kurkumin je izredno močan antioksidant, tako varuje celične stene jeter pred strupi in prostimi radikali. Jetra lažje delujejo in razstrupljajo telo. Kurkumin se tudi veže in nevtralizira težke kovine (kelacija).

  • RAZPOLOŽENJE:

Boljša kohezivnost nevronov zagotavlja učinkovitejšo delovanje centralnega živčnega sistema.

  • PROPADANJE ŽIVČNEGA SISTEMA:

Ščiti celice pred toksini in prostimi radikali. Vzpostavi se izmenjava hranil in odvod odpadnih snovi. Ker so tovrstne bolezni vnetnega značaja, kurkumin pa zavira vse vnetne medijatorje, lahko omili vnetne procese.

  • AVTOIMUNE BOLEZNI:

Te bolezni so vse vnetnega značaja. Celice določenega tkiva proizvajajo sporočila da niso zdrave, telo se odziva z napadom. Kurkumin preprečuje čezmerno proizvodnjo teh signalnih molekul (vnetni mediatorji).

  • KOŽA:

Izkazalo se je da kurkumin povzroča smrt poškodovanih celic. Pospešuje samodejno popravljanje DNK-ja. Prekine glikacijo in propad kolagenskih vlaken, koža postane čvrstejša. Porjavitev kože nastane kot samoobramba pred napadom UV-žarkov (vnetni proces). Neenakomerna pigmentacija (sončne pege) zbledijo.

Vključevanje v prehrano in nasveti za jemanje

Kurkumo lahko vključite v svojo kuhinjo in jo redno dodajate jedem. Če vas zanima njeno zdravilno delovanje, pa lahko uporabite katerega od naslednjih režimov jemanja:

  • Preventivno jemanje in razstrupljanje telesa: pol žličke kurkume v prahu na dan, v kombinaciji z maščobo (žličko ali več) in ščepcem   črnega popra.
  •  Aktivne bolezni zahtevajo tri polne žlice kurkume (cca 10 g) in tri ščepce črnega popra.
  • Pri rakavih obolenjih predlagajo mešanico kurkume, navadne gorčice in olivnega olja v razmerju 1 : 1 : 1 (žlica), dodamo še nekaj ščepcev  popra in zaužijemo 3-krat dnevno s hrano. Treba je zaužiti večje količine dobre mineralne vode (vsaj 2 litra dnevno).
  • Pri nevrodegenerativnih boleznih je recept enak kakor pri rakavih obolenjih. Zlasti pri Alzheimerjevi bolezni priporočajo dodatno še jušno žlico kokosovega masla 3-krat dnevno.
  • Proti staranju kože: namakamo zvrhano žličko kurkume v prahu v 1 litru oljčnega olja  za 2 tedna. Vsak dan dobro premešamo macerat, po dveh tednih prefiltriramo skozi filter za kavo (postopek je precej dolgotrajen). Mažemo na kožo v zelo skromnih količinah, saj lahko obarva tkanine. Dobro umijemo roke, da ne bi obarvali drugih predmetov.
  • Za beljenje zob priporočajo dodajanje ščepca kurkume na zobno pasto pri vsakem umivanju zob. Bodite pozorni pri splakovanju, saj kurkumin obarva vse porozne ali vpojne površine.

 

Preberite tudi prvi in drugi del niza prispevkov o kurkumi.

Čudežna moč kurkume – drugi del

Curcuma longa

Priprava in delovanje

Kurkumo pripravljajo tako, da gomolj najprej prekuhajo, nato posušijo in na koncu uprašijo. V obliki oranžnega prahu pride v naše kuhinje. Sestavljena je predvsem iz vlaknin (55 %), škroba (26 %), vitaminov, veliko kalija, nekaj eteričnega olja in  kurkuminoidov. Kurkuminoidi so pravzaprav mešanica kurkumina in njemu podobnih molekul, v uprašeni kurkumi so prisotni v koncentraciji 2 do 3 odstotke. Delujejo sinergijsko (podpirajo drug drugega v delovanju), nekateri bolj, nekateri pa manj učinkovito. Tri učinkovine so se izkazale kot najbolj učinkovite, so: kurkumin, demetoksi-kurkumin in bis-demetoksi-kurkumin. Skoraj vse raziskave so se ukvarjale s kurkuminom. Kurkumin je izredno slabo topen v vodi, je pa dobro topen v maščobah. V telesu deluje na več biokemijskih dejavnikov: uravnava delovanje encimov, vpliva na ekspresijo (izražanje) genov, uravnava dejavnike transkripcije in sodeluje pri drugih kompleksnih biokemijskih procesih, s katerimi spodbuja delovanje protivnetnih in protirakavih mehanizmov, po drugi strani pa zavira delovanje kancerogenih in vnetnih dejavnikov, od tod izvira izredna učinkovitost kurkumina pri zdravljenju omenjenih bolezenskih stanj.  Oglejmo si samo njegove poglavitne koristne učinke:

  • deluje proti raku;
  • deluje protivnetno;
  • blaži bolečine;
  • razstruplja telo;
  • izboljša razpoloženje;
  • zaustavi propadanje živčnega sistema (alzheimerjeva bolezen, demenca, parkinsonizem idr.);
  • zdravi avtoimune bolezni (alopecia areata, multipla sleroza, sklerodermija, lupus idr.);
  • popravlja poškodbe zaradi UV žarkov v koži in celičnih jedrih.

 

Preberite tudi prvi del iz niza prispevkov o kurkumi.

Čudežna moč kurkume – prvi del

Curcuma longa

Kurkuma je ena od najbolje raziskanih zdravilnih rastlin. Sicer jo uporabljajo predvsem kot začimbo, a se je izkazala za izredno učinkovito protivnetno učinkovino. Njena uporabnost v zdravilstu je skoraj neomejena, od artritisa do karcinomov in menstrualnih težav pa vse do moške neplodnosti. Vse večje reklamiranje in pisanje o kurkumi me je spodbudilo, da stvar raziščem. Priznati moram, da sem bil na začetku raziskovanja precej skeptičen glede dejanskih učinkov kurkume, menil sem, da ji pripisujejo pretirano moč in da je pač še ena od najnovejših panacej, ki jih s spretnimi marketinškimi strategijami ponuja industrija prehranskih dopolnil. Poglobil sem se v vse  dosegljive podatke, branje in preučevanje je bilo izredno zanimivo. Vse več obsežnih znanstvenih raziskav dejansko potrjujeje izjemno učinkovitost kurkume. Pojdimo lepo po vrsti:

Osebna izkaznica in nekaj zgodovine

Splošno znano je, da raste predvsem v subtropskem območju, praktično po celi Aziji. Kurkuma (Curcuma longa), drugače znana tudi kot indijski žafran, rumeni ingver, kitajska korenina ali turmerik, je sestrična popularnejšega ingverja, saj pripada družini  ingverjevk (Zingiberacee).  Po izgledu je korenika kurkume zelo podobna ingverjevi, a je kurkuma dosti manj vlaknasta, sočnejša, trša in primernejša za presno prehrano in sočenje. V azijski tradicijonalni medicini (kitajska tradicionalna medicina, indijska ajurveda) je poznana že več tisoč let zaradi skoraj neverjetnih zdravilnih lastnosti. Največji proizvajalci kurkume so Indija , Kitajska, Indonezija in nekatera pacifiška otočja z Havaji vred. Njena uporaba v kulinariki in zdravilstu sega v prazgodovino. V evropskih starih zapisih se  turmerik pojavi šele po Marcu Polu ( 13. stoletje), in še tam je omenjen samo kot barvilo za tkanine. Stari Grki so spoznali kurkumo preko bližnjih arabskih populacij, a je niso prepoznali kot zdravilno rastlino za razliko od ingverja.  Šele leta 1870 so kemiki odkrili da se rumeno barvilo, ki ga najdemo v kurkumi, v alkalnih (bazičnih, lužnih) vodnih raztopinah obarva rdeče. Tako je nastal kurkumin papir za preizkus alkalnosti vodnih raztopin. Šele v 20. stoletju so  začeli odkrivati lastnosti, ki so jih davno prej poznali po celem Vzhodu.

Uporaba v sodobnem času

V zadnjih dvajsetih letih je začela izstopati prevsem zaradi protivnetnega delovanja pri bolnikih z razdraženim črevesjem. Zatem so opazili znatno izboljšanje simptomov tudi pri drugih bolnikih z različnimi vnetnimi sindromi. Med tovrstnimi stanji je najbolj izstopal revmatoidni artritis; bolniki so opazili zmanjšano potrebo po nesteroidnih in steroidnih protivnetnih zdravilih. Raziskovalci so se vedno bolj osredotočali na kurkumin in imeli so prav. Di-feruloil-metan, v prehrambeni industriji poznan kot barvilo z imenom E100, kurkumin, postaja vse popularnejše prehransko dopolnilo z raznolikim zdravilnim in podpornim delovanjem.

V naslednjem delu niza prispevkov o kurkumi se bomo podrobneje posvetili raziskavam njenega zdravilnega delovanja.