Cimet … ta magični prašek …

Glavni krivec za omamni vonj, ki nas razveseljuje v času praznikov pa tudi sicer, je seveda cimet. Ta dišeči rjavi prašek poznamo vsi, malokdo pa pozna njegovo zgodovino in njegovo zdravilno delovanje.

Zgodovina in sestava

Cimet pridobivajo iz notranjega dela skorje drevesa Cimetovca. Njegovi rojstni kraji segajo od Oceanije preko Cejlona pa vse do srednje Azije. Cimet ima izredno bogato zgodovino. Kovali so jo Feničani, Kitajci in Egipčani. Tudi Rimljani so poznali in cenili to opojno dišavnico in jo uvažali iz perzijskega zaliva. Cimet je omenjen v Bibliji in v nekaterih Kitajskih recepturah ki segajo v čase izpred 3000 let pred našim štetjem. Vsi poznamo Tigrovo ali Kitajsko mast. Med sestavinami Kitajske masti je prav cimetova esenca. Mazilo se še danes uporablja za lajšanje mišično skeletnih bolečin, simptomov prehlada, sinusnih vnetij in glavobola. Cimet so uporabljali za pripravo še ne popolnoma razkrite recepture maže pri balzamiranju trupel in sicer zaradi izrazitega protimikrobnega in protiglivičnega delovanja ter njegovih aromatičnih dišav, ki so polnile prostore ceremonialnih soban pri egipčanskih obredih. Najbolj cenjeni vrsti cimeta sta Cejlonski (Cinnamomum zeylanicum) in Kitajski (Cinnamomum cassia).

cimet

Čar cimeta je nedvomno v njegovi aromi, ki je topla in mikavna. V kulinariki in kozmetiki ga s pridom uporabljajo zaradi njegovih mnogih zdravilnih lastnosti, ki jih ima za celotno naše telo in duha. O njegovih blagodejnih lastnostih je znanega vedno več, saj postaja čedalje bolj pogost predmet biokemijskih raziskav. Nekoč izredno cenjena začimba, danes postaja potencialno zdravilo za razne tegobe in presnovne motnje. Pa poglejmo kaj cimet pravzaprav vsebuje, in zakaj je tako koristen. Njegove učinkovine lahko delimo na lipofilne (topijo se v maščobah) in hidrofilne (topijo se v vodi in njenih raztopinah).

Kakor vse dišavnice tudi cimet vsebuje eterično olje. Feničani so uporabljali sezamovo olje za ekstrakcijo cimetove esence, medtem ko so mediteranske populacije uporabljale oljčno olje. Kasneje se je začela izolacija eteričnega olja s pomočjo parne destilacije. Tak postopek je proizvedel koncentrirano cimetovo eterično olje, in kot stranski produkt je nastala cimetova vodica.

Eterično olje predstavlja štiri odstotke teže suhe droge. Sestavljeno je predvsem iz cinamal aldehida, cimetove kisline in cimetovega alkohola. Deluje dražeče in adstringentno (napne tkivo) na kožo in na sluznice, uničuje bakterije, glivice in viruse, in prav zaradi teh lastnosti učinkuje zoper infekcije sečil in prebavil. Poleg tega pospešuje cirkulacijo in deluje stimulativno na osrednji živčni sistem, tako preko nosnih receptorjev za vonj, kakor preko krvnega obtoka neposredno na možgane in ostalo živčevje. Posebno pozornost si zasluži cinamal aldehid, ki mu nekateri avtorji pripisujejo proti rakavo delovanje. Z laboratorijskimi raziskavami so dokazali da cinamal aldehid pospešuje znotraj celični metabolizem in sodeluje pri popravljanju poškodb DNK-ja, kar je ključnega pomena pri preprečevanju raka. Med drugim naj bi prestregel metabolno pot arahidonske kisline in s tem preprečeval zlepljanje belih krvničk. Zaradi istega razloga cinamal aldehid ugodno vpliva na vnetne procese z zaviranjem sinteze levkotrienov, molekul, ki so neposredno vpletene pri razvoju vnetij, zlasti pri revmatskih sindromih.

Hidrofilni del cimetove droge vsebuje polifenolno spojino MHCP (metilhidroksikalkon polimer), tanine in flavone. Tanini so dobro poznane spojine, koristne pri diareji in napenjanju zaradi plinov v prebavnem traktu. Flavoni so močni antioksidanti, ki vplivajo na prepustnost žilnih sten in kapilar tako da jih okrepijo.
Laboratorijske raziskave vse bolj potrjujejo učinkovitost snovi MHCP, ki je odličen lovilec prostih radikalov in odličen »inzulinomimetik«. Inzulinomimetik pomeni, da posnema delovanje inzulina. Inzulin je hormon , ki ga proizvaja trebušna slinavka. Ta poskrbi da celice črpajo glukozo iz krvi in jo tudi izkoristijo, saj je glukoza glavna energetska molekula v našem telesu. Na ta način inzulin zniža raven glukoze v krvi. Pri nekaterih presnovnih motnjah ali boleznih pa je metabolizem glukoze moten. Primer take bolezni je sladkorna bolezen tipa II, kjer telo sicer še proizvaja inzulin, ampak se receptorji za ta hormon na celični površini ne odzivajo zadostno. Celice zato ostajajo brez glukoze in se ta kopiči v krvi, kar bremeni celoten srčno-žilni sistem.

V raziskovalnih laboratorijih v Belstvillu (Maryland, USA) so ugotovili da MHCP močno poveča odzivnost inzulinskih receptorjev na celičnih membranah, in s tem poveča vnos, ter neposredno, izrabo glukoze tudi do 20-krat. Raziskave so bile opravljene »in vitro« , kar pomeni na celicah gojenih izven človeškega telesa, ampak testi »in vivo«, opravljeni na skupini ljudi, kažejo na podobne učinke. Spoznanje tega mehanizma pomeni ogromen napredek pri lajšanju takih bolezni. To pomeni, da tista steklenička cimeta, ki stoji na kuhinjski polički z vsemi ostalimi začimbami, ni le prašek ki nam popestri jabolčni zvitek ali belo kavo, ampak tudi naše skrivno varovalo pred prezgodnim staranjem.

Dokazano je da cimet zaradi vseh svojih lastnosti dejansko pomaga pri otožnosti in pri izgubi odvečnih kilogramov. Cimet lahko pomaga, ampak samo pomaga, pri procesu hujšanja. Ne naredi dela namesto nas! Uravnotežena prehrana in telesna aktivnost ne odpadeta, kajti odvečna maščoba ne izgine sama.

Zanimivo je, da uporaba celotne droge cimeta deluje bolje, kakor posamezna njegova učinkovina. Učinkovine dopolnjujejo druga drugo in tako dosežejo optimalen učinek, zmanjša pa se tudi možnost zastrupitve z eteričnim oljem. Ščepec cimeta v toplem čaju ali mleku lahko pomaga proti gripi in prehladu. Pri redni uporabi cimeta so opazili tudi druge učinke kot so izboljšanje prebave zaradi vodotopnih vlaknin, znižanje vrednosti trigliceridov in holesterola v krvi ter že omenjena izboljšana presnova glukoze. Zaradi razbremenitve »tovora« krvi se zniža tudi krvni tlak.

Opozorilo

Do sedaj sem pisal o izrednih kvalitetah cimeta. Zavedati pa se moramo, da je to še vedno zdravilna rastlina, ki ima lahko tudi neprijetne stranske učinke, če je ne uporabljamo pravilno glede na naše splošno zdravstveno stanje.

Pri uporabi cimeta morajo biti pazljivi ljudje, ki imajo težave z želodcem, kot so gastritis in razjede v prebavnem traktu, saj eterično olje, ki ga vsebuje deluje dražilno in lahko poslabša stanje in počutje.

Nosečnice in doječe matere naj bodo previdne, saj kakor večina hranil tudi cimetove učinkovine preko krvi plodovnice in materinega mleka, preidejo na dojenčka. Vsaka vrsta preobčutljivosti na cimet ali njegove pripravke naj bo v opozorilo!

Kakšna je količina cimeta ki jo lahko užijemo dnevno?

Po splošnih priporočilih je maksimalna dovoljena količina 4,5g, kar je približno dve čajni žlički. Raziskave so pokazale da lahko že dosti manjši vnos, od tretjine (0,5g) pa do cele čajne žličke (približno 1,5g), sproži vse dobre lastnosti brez bojazni za stranske učinke.

V lekarnah in specializiranih trgovinah so na voljo standardizirani pripravki iz cimeta, ki so popolnoma varni in učinkoviti, če se seveda držimo navodil. Kot pri vseh stvareh moremo biti dosledni, se zavedati da takojšnjih rezultatov ni in da je za trajnejše izboljšanje stanja in dosego zastavljenega cilja potrebno jemati cimet daljše obdobje, najmanj 3-6 mesecev, v manjših odmerkih večkrat na dan.

Kozmetika

Zdaj pa poglejmo, kaj nam nudi cimet v lepotilne namene. Po mojem mnenju, so najbolj preprosti recepti tudi najbolj učinkoviti, saj upoštevajo delovanje celotne rastline. Z uporabo cele rastline zagotovimo delovanje vseh njenih učinkovin in tako zmanjšamo možnost predoziranja.

Cimetovo olje za nego telesa

Zelo preprosta izdelava po starih recepturah nam predlaga da izberemo nosilno olje v katerem bomo pustili namakati nekaj cimetovih paličic. Olja naj bodo hladno stisnjena, na primer oljčno ali mandljevo olje. Moram opozoriti tudi na izredne kozmetične lastnosti sezamovega olja in nerafiniranega sončničnega olja, tako da je izbira res velika. Cimetove palčke kupimo v trgovini s prehrano.

Pripravimo stekleno posodo, ki naj bo zatemnjena tako da svetloba ne povzroča oksidacije učinkovin med samim procesom. V 200 ml olja namočimo štiri do šest paličic. Posodo imamo na toplem. Po štirih tednih enostavno odstranimo paličice. Morebitne usedline prefiltriramo z navadno gazo ali krpo. Olje je potrebno hraniti v temni steklenički na hladnem.

Po tuširanju natremo kožo telesa z manjšimi količinami olja dokler se popolnoma vpije. Takoj po tuširanju je koža še nekoliko navlažena in sprejemljivejša za dodatno nego, tako olje lažje prodre v povrhnjico in jo nahrani. Olje pusti na koži nemasten film ki preprečuje večje izgube vlage. Eterično olje poživi mikrocirkulacijo in okrepi duha z toplo in nežno aromo. Ob masaži se razvije prijeten občutek toplote, verjetno rahlo »ščipanje« kar dokazuje njegovo delovanje.

Kakor vsaka kozmetična nega, tudi ta temelji na vztrajnosti in ne na količini. Olje smemo uporabljati vsakodnevno ampak nikoli pred direktnim izpostavljanjem soncu. Olje ni primerno za nego občutljivejše kože na obrazu. Če je koža preobčutljiva na cimetovo olje, njegova uporaba ni smiselna in je lahko celo škodljiva.

Cimetova obloga proti pomarančni koži

Pomarančna koža je prisotna skozi vse leto, najbolj pa nas skrbi tik pred poletjem. Tudi v tem primeru nam je cimet lahko v pomoč.

Kupimo že uprašen cimet. V dve jedilni žlici cimetovega prahu vmešamo vodo, postopoma, da se izognemo grudicam. Dodajamo toliko vode, dokler ne dobimo gelnate mase, ki je primerno mazava za nanos. Cimetov gel ima to čudno lastnost, da hitro postane sluzast in neenakomeren, če ga pustimo počivati, zato ga bomo počasi mešali do nanosa. Namažemo pripravek po problematični površini (zadnjica, bedra, okoli pasu in tudi na roke) čimbolj enakomerno in vsaj par milimetrov debelo. Premazan del dodatno ovijemo v plastično folijo, tisto ki jo uporabljamo za ovijanje hrane. Tako ne bomo po nepotrebnem česa umazali, obenem pa zagotovili še intenzivnejše delovanje obloge. Ko začutite pikanje, draženje in toploto, je obloga začela delovati. Oblogo na telesu pustimo dvajset do trideset minut. Predlagam da pri prvem nanosu pustimo oblogo delovati pet minut od začetka draženja, čez dva dni jo pustimo delovati pet minut dlje, in tako naprej dokler ne dosežemo naših dvajset do trideset minut. Tako bomo dali koži priložnost in čas, da se privadi na tako intenzivno delovanje in zmanjšali možnosti stranskih učinkov. Oblogo uporabljamo dva do trikrat tedensko.

Eterično olje cimetovega gela bo poskrbelo za povečan pretok krvi v podkožju, medtem ko bodo flavoni, tanini in MHCP poskrbeli za dodatno hidratacijo in utrditev kože. Pazljivi morajo biti vsi tisti, ki imajo krhke kapilare, saj lahko zaradi povečanega pretoka krvi, kapilare kaj hitro počijo. Ko odvijete folijo poskrbite da obrišete z vlažilnim robčkom večji del nanosa in ga odvržete v smeti in šele nato umijete obdelan predel z vodo, pod tušem. Cimet lahko prelepi stene odvodnih cevi in s tem povečuje možnost zamašitve.

Koža je lahko vidno nadražena, vendar strahu pred poškodbami ni. V eni uri se koža umiri in ostane prijetno napeta, navlažena in nahranjena. Obloga daje odlične rezultate in je vredno vztrajati. Predlagam jo tudi moškim, ki bi radi izboljšali tonus področja trebuha in pasu.

Oblogo lahko uporabljamo tudi pri mrzlih okončinah ali pri mišično skeletnih bolečinah. Cimet vmešan v med je odlična maska za lase. Eno veliko žlico medu, eno čajno žličko cimeta v prahu in eno jušno žlico vode zmešamo in nanesemo na lasišče ter po celotni dolžini las. Pustimo delovati pol ure, izperemo in umijemo lase z nežnim šamponom.

Kako boste vnašali cimet v vsakdanjo dieto je stvar okusa in navade. Osebno ga imam najraje ob jutranji beli kavi. Zdaj pa zdravje v svoje roke!

Izjava o omejitvi odgovornosti

To spletišče uporabljate na lastno odgovornost. Vse informacije, ki so podane na spletišču, so namenjene samo za okvirno informiranje in v nobenem primeru ne nadomeščajo strokovnega posveta z zdravnikom ali farmacevtom. Na spletišču so predstavljene dopolnilne alternativne zdravilne metode, ki niso namenjene samostojnemu zdravljenju hujših zdravstvenih težav. Informacije, ki jih ponujam na strani, so namenjene za olajšanje izbire ustrezne vrste terapije, v nobenem primeru pa niso mišljene kot nadomestek ustrezne zdravstvene obravnave v okviru zdravstvenega sistema. Dopolnilne oblike zdravljenja so prosta izbira vsakega posameznika, ki se je tudi dolžan sam posvetovati z osebnim zdravnikom ali specialistom glede njihove primernosti pri njenih/njegovih zdravstvenih težavah.  S temi informacijami ne dajem nobenih izrecnih ali vsebovanih zagotovil, da bo določena metoda učinkovita tudi pri vaši zdravstveni težavi. Prav tako vam odsvetujem samostojno izvajanje predstavljenih metod doma, saj morate biti zanje ustrezno usposobljeni. Z nadaljnjo uporabo tega spletišča soglašate, da ste seznanjeni z zgoraj navedenimi dejstvi in da prevzemate odgovornost za sprejemanje odločitev glede dopolnilnega zdravljenja, ki jih boste sprejeli po lastni dobri presoji, pridobivanju informacij iz več virov in morebitnim posvetom s svojim zdravnikom ali farmacevtom. Vsekakor upam, da vam bodo zbrane informacije v pomoč.