Čudežna moč kurkume – tretji del

Curcuma longa

Preizkušanja zdravilnega delovanja

Vsa testiranja so opravili tako in-vitro (na gojenih celicah) in in-vivo (na ljudeh) pod strogim nadzorom. Na ljudeh so testirali kurkumo v prahu z dozami med 8 do 12 gramov na dan. Rezultati so bili izjemni v vseh pogledih, razen v enem (pri akutnem vnetju žolčnika). Opazili so, da se z blatom izloči skoraj 70 odstotkov kurkumina. Kakor vsa zdravila, mora tudi kurkumin  priti v krvni obtok in ostati aktiven (v tem primeru kemijsko nespremenjen), da bi dosegel čim več celic. To težavo se da rešiti s sočasnim uživanjem maščob in črnega popra, zelenega čaja in kvercetina (rdeča čebula).

Izkazalo se je, da uporaba kurkumina z maščobami izboljša prehod iz črevesja v krvni obtok (asimilacija-absorbcija), kar je vzpodbudno, še vedno pa ostane težava z kemijsko nespremenostjo molekule same. Vse kar se absorbira skozi prebavni trakt v krvni obtok, mora skozi glavni biološki filter – jetra. V jetrih se pri kurkuminu zgodi glukoronizacija, dodajo glukoronsko skupino (vrsta kompleksnega sladkorja pri ljudeh) ter tako spremenijo njegove fizikalno-kemijske lastnosti in ga naredijo vodotopnega. Aktivna oblika kurkumina je maščobotopne narave, saj samo tako lahko preide skozi celično membrano in lahko dejansko vpliva na vnetne in rakotvorne procese. Ugotovili so tudi, da kurkumin preprečuje glikacijo kolagenskih vlaken. Glicacija kolagena v koži je tipičen znak staranja oziroma poškodbe kožnega tkiva, zaradi katerega kolagen ni več prožen amapak postane okoren in otrdel: koža izgleda ispraznjena in uvela, značilno za foto-staranje (staranje kože zaradi izpostavljanja soncu). A to še ni  vse: kurkumin izboljša celično kohezivnost (po domače povezanost), kar pomeni da se komunikacija med celicami v tkivih  znatno poveča. Celice komunicirajo med seboj  tako, da bolne celice poročajo zdravim, da so bolne, nakar zdrave celice poročajo naprej imunskemu sistemu. Imunski sistem sproži napad na izrojene celice. Še več, kurkumin  da ukaz bolni celici, da naj se uniči (apoptoza), kar je genetsko programirana celična smrt. Kurkumin deluje na več frontah hkrati in je zaradi tega  tako zelo učinkovit.

Primeri zdravilnega delovanja

  • PROTI RAKU:

Kurkumin sproži v vseh rakavih celical proces APOPTOZE. Izboljša imunsko pdzivnost.

  • PROTIVNETNO:

Zmanjša proizvodnjo unetnih poročevalcev in tako umorja žarišča unetja. Pospešuje regeneracijo zdravega tkiva.

  • PROTIBOLEČINSKO:

Z zmanjšanjem proizvodnje bolečinskih medijaterjev, zmanjša proizvodnjo poročevalcev bolečine

  • RAZSTRUPLJEVALNO:

Kurkumin je izredno močan antioksidant, tako varuje celične stene jeter pred strupi in prostimi radikali. Jetra lažje delujejo in razstrupljajo telo. Kurkumin se tudi veže in nevtralizira težke kovine (kelacija).

  • RAZPOLOŽENJE:

Boljša kohezivnost nevronov zagotavlja učinkovitejšo delovanje centralnega živčnega sistema.

  • PROPADANJE ŽIVČNEGA SISTEMA:

Ščiti celice pred toksini in prostimi radikali. Vzpostavi se izmenjava hranil in odvod odpadnih snovi. Ker so tovrstne bolezni vnetnega značaja, kurkumin pa zavira vse vnetne medijatorje, lahko omili vnetne procese.

  • AVTOIMUNE BOLEZNI:

Te bolezni so vse vnetnega značaja. Celice določenega tkiva proizvajajo sporočila da niso zdrave, telo se odziva z napadom. Kurkumin preprečuje čezmerno proizvodnjo teh signalnih molekul (vnetni mediatorji).

  • KOŽA:

Izkazalo se je da kurkumin povzroča smrt poškodovanih celic. Pospešuje samodejno popravljanje DNK-ja. Prekine glikacijo in propad kolagenskih vlaken, koža postane čvrstejša. Porjavitev kože nastane kot samoobramba pred napadom UV-žarkov (vnetni proces). Neenakomerna pigmentacija (sončne pege) zbledijo.

Vključevanje v prehrano in nasveti za jemanje

Kurkumo lahko vključite v svojo kuhinjo in jo redno dodajate jedem. Če vas zanima njeno zdravilno delovanje, pa lahko uporabite katerega od naslednjih režimov jemanja:

  • Preventivno jemanje in razstrupljanje telesa: pol žličke kurkume v prahu na dan, v kombinaciji z maščobo (žličko ali več) in ščepcem   črnega popra.
  •  Aktivne bolezni zahtevajo tri polne žlice kurkume (cca 10 g) in tri ščepce črnega popra.
  • Pri rakavih obolenjih predlagajo mešanico kurkume, navadne gorčice in olivnega olja v razmerju 1 : 1 : 1 (žlica), dodamo še nekaj ščepcev  popra in zaužijemo 3-krat dnevno s hrano. Treba je zaužiti večje količine dobre mineralne vode (vsaj 2 litra dnevno).
  • Pri nevrodegenerativnih boleznih je recept enak kakor pri rakavih obolenjih. Zlasti pri Alzheimerjevi bolezni priporočajo dodatno še jušno žlico kokosovega masla 3-krat dnevno.
  • Proti staranju kože: namakamo zvrhano žličko kurkume v prahu v 1 litru oljčnega olja  za 2 tedna. Vsak dan dobro premešamo macerat, po dveh tednih prefiltriramo skozi filter za kavo (postopek je precej dolgotrajen). Mažemo na kožo v zelo skromnih količinah, saj lahko obarva tkanine. Dobro umijemo roke, da ne bi obarvali drugih predmetov.
  • Za beljenje zob priporočajo dodajanje ščepca kurkume na zobno pasto pri vsakem umivanju zob. Bodite pozorni pri splakovanju, saj kurkumin obarva vse porozne ali vpojne površine.

 

Preberite tudi prvi in drugi del niza prispevkov o kurkumi.

Izjava o omejitvi odgovornosti

To spletišče uporabljate na lastno odgovornost. Vse informacije, ki so podane na spletišču, so namenjene samo za okvirno informiranje in v nobenem primeru ne nadomeščajo strokovnega posveta z zdravnikom ali farmacevtom. Na spletišču so predstavljene dopolnilne alternativne zdravilne metode, ki niso namenjene samostojnemu zdravljenju hujših zdravstvenih težav. Informacije, ki jih ponujam na strani, so namenjene za olajšanje izbire ustrezne vrste terapije, v nobenem primeru pa niso mišljene kot nadomestek ustrezne zdravstvene obravnave v okviru zdravstvenega sistema. Dopolnilne oblike zdravljenja so prosta izbira vsakega posameznika, ki se je tudi dolžan sam posvetovati z osebnim zdravnikom ali specialistom glede njihove primernosti pri njenih/njegovih zdravstvenih težavah.  S temi informacijami ne dajem nobenih izrecnih ali vsebovanih zagotovil, da bo določena metoda učinkovita tudi pri vaši zdravstveni težavi. Prav tako vam odsvetujem samostojno izvajanje predstavljenih metod doma, saj morate biti zanje ustrezno usposobljeni. Z nadaljnjo uporabo tega spletišča soglašate, da ste seznanjeni z zgoraj navedenimi dejstvi in da prevzemate odgovornost za sprejemanje odločitev glede dopolnilnega zdravljenja, ki jih boste sprejeli po lastni dobri presoji, pridobivanju informacij iz več virov in morebitnim posvetom s svojim zdravnikom ali farmacevtom. Vsekakor upam, da vam bodo zbrane informacije v pomoč.

Čudežna moč kurkume – drugi del

Curcuma longa

Priprava in delovanje

Kurkumo pripravljajo tako, da gomolj najprej prekuhajo, nato posušijo in na koncu uprašijo. V obliki oranžnega prahu pride v naše kuhinje. Sestavljena je predvsem iz vlaknin (55 %), škroba (26 %), vitaminov, veliko kalija, nekaj eteričnega olja in  kurkuminoidov. Kurkuminoidi so pravzaprav mešanica kurkumina in njemu podobnih molekul, v uprašeni kurkumi so prisotni v koncentraciji 2 do 3 odstotke. Delujejo sinergijsko (podpirajo drug drugega v delovanju), nekateri bolj, nekateri pa manj učinkovito. Tri učinkovine so se izkazale kot najbolj učinkovite, so: kurkumin, demetoksi-kurkumin in bis-demetoksi-kurkumin. Skoraj vse raziskave so se ukvarjale s kurkuminom. Kurkumin je izredno slabo topen v vodi, je pa dobro topen v maščobah. V telesu deluje na več biokemijskih dejavnikov: uravnava delovanje encimov, vpliva na ekspresijo (izražanje) genov, uravnava dejavnike transkripcije in sodeluje pri drugih kompleksnih biokemijskih procesih, s katerimi spodbuja delovanje protivnetnih in protirakavih mehanizmov, po drugi strani pa zavira delovanje kancerogenih in vnetnih dejavnikov, od tod izvira izredna učinkovitost kurkumina pri zdravljenju omenjenih bolezenskih stanj.  Oglejmo si samo njegove poglavitne koristne učinke:

  • deluje proti raku;
  • deluje protivnetno;
  • blaži bolečine;
  • razstruplja telo;
  • izboljša razpoloženje;
  • zaustavi propadanje živčnega sistema (alzheimerjeva bolezen, demenca, parkinsonizem idr.);
  • zdravi avtoimune bolezni (alopecia areata, multipla sleroza, sklerodermija, lupus idr.);
  • popravlja poškodbe zaradi UV žarkov v koži in celičnih jedrih.

 

Preberite tudi prvi del iz niza prispevkov o kurkumi.

Izjava o omejitvi odgovornosti

To spletišče uporabljate na lastno odgovornost. Vse informacije, ki so podane na spletišču, so namenjene samo za okvirno informiranje in v nobenem primeru ne nadomeščajo strokovnega posveta z zdravnikom ali farmacevtom. Na spletišču so predstavljene dopolnilne alternativne zdravilne metode, ki niso namenjene samostojnemu zdravljenju hujših zdravstvenih težav. Informacije, ki jih ponujam na strani, so namenjene za olajšanje izbire ustrezne vrste terapije, v nobenem primeru pa niso mišljene kot nadomestek ustrezne zdravstvene obravnave v okviru zdravstvenega sistema. Dopolnilne oblike zdravljenja so prosta izbira vsakega posameznika, ki se je tudi dolžan sam posvetovati z osebnim zdravnikom ali specialistom glede njihove primernosti pri njenih/njegovih zdravstvenih težavah.  S temi informacijami ne dajem nobenih izrecnih ali vsebovanih zagotovil, da bo določena metoda učinkovita tudi pri vaši zdravstveni težavi. Prav tako vam odsvetujem samostojno izvajanje predstavljenih metod doma, saj morate biti zanje ustrezno usposobljeni. Z nadaljnjo uporabo tega spletišča soglašate, da ste seznanjeni z zgoraj navedenimi dejstvi in da prevzemate odgovornost za sprejemanje odločitev glede dopolnilnega zdravljenja, ki jih boste sprejeli po lastni dobri presoji, pridobivanju informacij iz več virov in morebitnim posvetom s svojim zdravnikom ali farmacevtom. Vsekakor upam, da vam bodo zbrane informacije v pomoč.

Čudežna moč kurkume – prvi del

Curcuma longa

Kurkuma je ena od najbolje raziskanih zdravilnih rastlin. Sicer jo uporabljajo predvsem kot začimbo, a se je izkazala za izredno učinkovito protivnetno učinkovino. Njena uporabnost v zdravilstu je skoraj neomejena, od artritisa do karcinomov in menstrualnih težav pa vse do moške neplodnosti. Vse večje reklamiranje in pisanje o kurkumi me je spodbudilo, da stvar raziščem. Priznati moram, da sem bil na začetku raziskovanja precej skeptičen glede dejanskih učinkov kurkume, menil sem, da ji pripisujejo pretirano moč in da je pač še ena od najnovejših panacej, ki jih s spretnimi marketinškimi strategijami ponuja industrija prehranskih dopolnil. Poglobil sem se v vse  dosegljive podatke, branje in preučevanje je bilo izredno zanimivo. Vse več obsežnih znanstvenih raziskav dejansko potrjujeje izjemno učinkovitost kurkume. Pojdimo lepo po vrsti:

Osebna izkaznica in nekaj zgodovine

Splošno znano je, da raste predvsem v subtropskem območju, praktično po celi Aziji. Kurkuma (Curcuma longa), drugače znana tudi kot indijski žafran, rumeni ingver, kitajska korenina ali turmerik, je sestrična popularnejšega ingverja, saj pripada družini  ingverjevk (Zingiberacee).  Po izgledu je korenika kurkume zelo podobna ingverjevi, a je kurkuma dosti manj vlaknasta, sočnejša, trša in primernejša za presno prehrano in sočenje. V azijski tradicijonalni medicini (kitajska tradicionalna medicina, indijska ajurveda) je poznana že več tisoč let zaradi skoraj neverjetnih zdravilnih lastnosti. Največji proizvajalci kurkume so Indija , Kitajska, Indonezija in nekatera pacifiška otočja z Havaji vred. Njena uporaba v kulinariki in zdravilstu sega v prazgodovino. V evropskih starih zapisih se  turmerik pojavi šele po Marcu Polu ( 13. stoletje), in še tam je omenjen samo kot barvilo za tkanine. Stari Grki so spoznali kurkumo preko bližnjih arabskih populacij, a je niso prepoznali kot zdravilno rastlino za razliko od ingverja.  Šele leta 1870 so kemiki odkrili da se rumeno barvilo, ki ga najdemo v kurkumi, v alkalnih (bazičnih, lužnih) vodnih raztopinah obarva rdeče. Tako je nastal kurkumin papir za preizkus alkalnosti vodnih raztopin. Šele v 20. stoletju so  začeli odkrivati lastnosti, ki so jih davno prej poznali po celem Vzhodu.

Uporaba v sodobnem času

V zadnjih dvajsetih letih je začela izstopati prevsem zaradi protivnetnega delovanja pri bolnikih z razdraženim črevesjem. Zatem so opazili znatno izboljšanje simptomov tudi pri drugih bolnikih z različnimi vnetnimi sindromi. Med tovrstnimi stanji je najbolj izstopal revmatoidni artritis; bolniki so opazili zmanjšano potrebo po nesteroidnih in steroidnih protivnetnih zdravilih. Raziskovalci so se vedno bolj osredotočali na kurkumin in imeli so prav. Di-feruloil-metan, v prehrambeni industriji poznan kot barvilo z imenom E100, kurkumin, postaja vse popularnejše prehransko dopolnilo z raznolikim zdravilnim in podpornim delovanjem.

V naslednjem delu niza prispevkov o kurkumi se bomo podrobneje posvetili raziskavam njenega zdravilnega delovanja.

Izjava o omejitvi odgovornosti

To spletišče uporabljate na lastno odgovornost. Vse informacije, ki so podane na spletišču, so namenjene samo za okvirno informiranje in v nobenem primeru ne nadomeščajo strokovnega posveta z zdravnikom ali farmacevtom. Na spletišču so predstavljene dopolnilne alternativne zdravilne metode, ki niso namenjene samostojnemu zdravljenju hujših zdravstvenih težav. Informacije, ki jih ponujam na strani, so namenjene za olajšanje izbire ustrezne vrste terapije, v nobenem primeru pa niso mišljene kot nadomestek ustrezne zdravstvene obravnave v okviru zdravstvenega sistema. Dopolnilne oblike zdravljenja so prosta izbira vsakega posameznika, ki se je tudi dolžan sam posvetovati z osebnim zdravnikom ali specialistom glede njihove primernosti pri njenih/njegovih zdravstvenih težavah.  S temi informacijami ne dajem nobenih izrecnih ali vsebovanih zagotovil, da bo določena metoda učinkovita tudi pri vaši zdravstveni težavi. Prav tako vam odsvetujem samostojno izvajanje predstavljenih metod doma, saj morate biti zanje ustrezno usposobljeni. Z nadaljnjo uporabo tega spletišča soglašate, da ste seznanjeni z zgoraj navedenimi dejstvi in da prevzemate odgovornost za sprejemanje odločitev glede dopolnilnega zdravljenja, ki jih boste sprejeli po lastni dobri presoji, pridobivanju informacij iz več virov in morebitnim posvetom s svojim zdravnikom ali farmacevtom. Vsekakor upam, da vam bodo zbrane informacije v pomoč.

Pomen redne masaže za dobro počutje

tuina masaža vrata in ramenskega obroča

Sodoben življenjski slog je izredno naporen za telo, zato je redno sproščanje in raztezanje mišic in vezi nujno za odpravljanje napetosti in naprezanja, do katerega prihaja zaradi neprimerne telesne drže in prevelike obremenitve posameznih mišic. Masaža ima izjemno blagodejen vpliv na telo in zdravje. Obstajajo dokazi da so tudi ljudje v davnini prakticirali ročne tehnike pri zdravljenju telesa in duha. Nekoč, ko sodobnih kemičnih zdravil še ni bilo, so obstajale tehnike ročnega obdelovanja za lajšanje telesnih, duševnih in duhovnih stisk. Če preberemo kateri koli osnovnošolski učbenik biologije in anatomije, bomo spoznali, kako pomembno je dovajanje ustreznih hranil celicam. Enako pomembno pa je tudi odvajanje odvečnih strupov, presnovkov in toksinov.

Vse nekoristne snovi se nalagajo v organizmu, posameznih organih, tkivih in celicah. Masaža zagotavlja izboljšanje telesnega krvožilnega in limfnega obtoka, izboljša dotok hranil in odvajanje odpadnih snovi.

 

Masaža; mehanično delovanje na telo ali del telesa v zdravilne ali kozmetične namene, beseda izvira iz grške besede massein, kar pa pomeni gnesti in/ali oblikovati. Ponavadi se masira z dlanmi, lahko se uporabljajo tudi ostali dele roke.Nekatere masaže potekajo s stopali, pri nekaterih sodobnejših masažah se uporabljajo stroji in druga pomagala. Obstaja veliko vrst masaž, večina med njimi ima perapevtsko vrednost, ostale tehnike se izvajajo z kozmetičnim namenom.

Masaža je najstarejša in najbolj naravna vrsta fizične terapije. Nastanek masaže seže do samega začetka človeške evolucije, kjer so se ljudje med sabo negovali in masirali boleče predele. Že otroci sežejo po božanju ali

ilustracija KTM masaže glave
Ilustracije tradicionalne masaže glave iz Youke san zhong (Tri knjige o pediatriji). Vir: Mediawiki Commons/Wellcome Images, licenca CC 4.0.

 

Cimet … ta magični prašek …

cimet

Glavni krivec za omamni vonj, ki nas razveseljuje v času praznikov pa tudi sicer, je seveda cimet. Ta dišeči rjavi prašek poznamo vsi, malokdo pa pozna njegovo zgodovino in njegovo zdravilno delovanje.

Zgodovina in sestava

Cimet pridobivajo iz notranjega dela skorje drevesa Cimetovca. Njegovi rojstni kraji segajo od Oceanije preko Cejlona pa vse do srednje Azije. Cimet ima izredno bogato zgodovino. Kovali so jo Feničani, Kitajci in Egipčani. Tudi Rimljani so poznali in cenili to opojno dišavnico in jo uvažali iz perzijskega zaliva. Cimet je omenjen v Bibliji in v nekaterih Kitajskih recepturah ki segajo v čase izpred 3000 let pred našim štetjem. Vsi poznamo Tigrovo ali Kitajsko mast. Med sestavinami Kitajske masti je prav cimetova esenca. Mazilo se še danes uporablja za lajšanje mišično skeletnih bolečin, simptomov prehlada, sinusnih vnetij in glavobola. Cimet so uporabljali za pripravo še ne popolnoma razkrite recepture maže pri balzamiranju trupel in sicer zaradi izrazitega protimikrobnega in protiglivičnega delovanja ter njegovih aromatičnih dišav, ki so polnile prostore ceremonialnih soban pri egipčanskih obredih. Najbolj cenjeni vrsti cimeta sta Cejlonski (Cinnamomum zeylanicum) in Kitajski (Cinnamomum cassia).

cimet

Čar cimeta je nedvomno v njegovi aromi, ki je topla in mikavna. V kulinariki in kozmetiki ga s pridom uporabljajo zaradi njegovih mnogih zdravilnih lastnosti, ki jih ima za celotno naše telo in duha. O njegovih blagodejnih lastnostih je znanega vedno več, saj postaja čedalje bolj pogost predmet biokemijskih raziskav. Nekoč izredno cenjena začimba, danes postaja potencialno zdravilo za razne tegobe in presnovne motnje. Pa poglejmo kaj cimet pravzaprav vsebuje, in zakaj je tako koristen. Njegove učinkovine lahko delimo na lipofilne (topijo se v maščobah) in hidrofilne (topijo se v vodi in njenih raztopinah).

Kakor vse dišavnice tudi cimet vsebuje eterično olje. Feničani so uporabljali sezamovo olje za ekstrakcijo cimetove esence, medtem ko so mediteranske populacije uporabljale oljčno olje. Kasneje se je začela izolacija eteričnega olja s pomočjo parne destilacije. Tak postopek je proizvedel koncentrirano cimetovo eterično olje, in kot stranski produkt je nastala cimetova vodica.

Eterično olje predstavlja štiri odstotke teže suhe droge. Sestavljeno je predvsem iz cinamal aldehida, cimetove kisline in cimetovega alkohola. Deluje dražeče in adstringentno (napne tkivo) na kožo in na sluznice, uničuje bakterije, glivice in viruse, in prav zaradi teh lastnosti učinkuje zoper infekcije sečil in prebavil. Poleg tega pospešuje cirkulacijo in deluje stimulativno na osrednji živčni sistem, tako preko nosnih receptorjev za vonj, kakor preko krvnega obtoka neposredno na možgane in ostalo živčevje. Posebno pozornost si zasluži cinamal aldehid, ki mu nekateri avtorji pripisujejo proti rakavo delovanje. Z laboratorijskimi raziskavami so dokazali da cinamal aldehid pospešuje znotraj celični metabolizem in sodeluje pri popravljanju poškodb DNK-ja, kar je ključnega pomena pri preprečevanju raka. Med drugim naj bi prestregel metabolno pot arahidonske kisline in s tem preprečeval zlepljanje belih krvničk. Zaradi istega razloga cinamal aldehid ugodno vpliva na vnetne procese z zaviranjem sinteze levkotrienov, molekul, ki so neposredno vpletene pri razvoju vnetij, zlasti pri revmatskih sindromih.

Hidrofilni del cimetove droge vsebuje polifenolno spojino MHCP (metilhidroksikalkon polimer), tanine in flavone. Tanini so dobro poznane spojine, koristne pri diareji in napenjanju zaradi plinov v prebavnem traktu. Flavoni so močni antioksidanti, ki vplivajo na prepustnost žilnih sten in kapilar tako da jih okrepijo.
Laboratorijske raziskave vse bolj potrjujejo učinkovitost snovi MHCP, ki je odličen lovilec prostih radikalov in odličen »inzulinomimetik«. Inzulinomimetik pomeni, da posnema delovanje inzulina. Inzulin je hormon , ki ga proizvaja trebušna slinavka. Ta poskrbi da celice črpajo glukozo iz krvi in jo tudi izkoristijo, saj je glukoza glavna energetska molekula v našem telesu. Na ta način inzulin zniža raven glukoze v krvi. Pri nekaterih presnovnih motnjah ali boleznih pa je metabolizem glukoze moten. Primer take bolezni je sladkorna bolezen tipa II, kjer telo sicer še proizvaja inzulin, ampak se receptorji za ta hormon na celični površini ne odzivajo zadostno. Celice zato ostajajo brez glukoze in se ta kopiči v krvi, kar bremeni celoten srčno-žilni sistem.

V raziskovalnih laboratorijih v Belstvillu (Maryland, USA) so ugotovili da MHCP močno poveča odzivnost inzulinskih receptorjev na celičnih membranah, in s tem poveča vnos, ter neposredno, izrabo glukoze tudi do 20-krat. Raziskave so bile opravljene »in vitro« , kar pomeni na celicah gojenih izven človeškega telesa, ampak testi »in vivo«, opravljeni na skupini ljudi, kažejo na podobne učinke. Spoznanje tega mehanizma pomeni ogromen napredek pri lajšanju takih bolezni. To pomeni, da tista steklenička cimeta, ki stoji na kuhinjski polički z vsemi ostalimi začimbami, ni le prašek ki nam popestri jabolčni zvitek ali belo kavo, ampak tudi naše skrivno varovalo pred prezgodnim staranjem.

Dokazano je da cimet zaradi vseh svojih lastnosti dejansko pomaga pri otožnosti in pri izgubi odvečnih kilogramov. Cimet lahko pomaga, ampak samo pomaga, pri procesu hujšanja. Ne naredi dela namesto nas! Uravnotežena prehrana in telesna aktivnost ne odpadeta, kajti odvečna maščoba ne izgine sama.

Zanimivo je, da uporaba celotne droge cimeta deluje bolje, kakor posamezna njegova učinkovina. Učinkovine dopolnjujejo druga drugo in tako dosežejo optimalen učinek, zmanjša pa se tudi možnost zastrupitve z eteričnim oljem. Ščepec cimeta v toplem čaju ali mleku lahko pomaga proti gripi in prehladu. Pri redni uporabi cimeta so opazili tudi druge učinke kot so izboljšanje prebave zaradi vodotopnih vlaknin, znižanje vrednosti trigliceridov in holesterola v krvi ter že omenjena izboljšana presnova glukoze. Zaradi razbremenitve »tovora« krvi se zniža tudi krvni tlak.

Opozorilo

Do sedaj sem pisal o izrednih kvalitetah cimeta. Zavedati pa se moramo, da je to še vedno zdravilna rastlina, ki ima lahko tudi neprijetne stranske učinke, če je ne uporabljamo pravilno glede na naše splošno zdravstveno stanje.

Pri uporabi cimeta morajo biti pazljivi ljudje, ki imajo težave z želodcem, kot so gastritis in razjede v prebavnem traktu, saj eterično olje, ki ga vsebuje deluje dražilno in lahko poslabša stanje in počutje.

Nosečnice in doječe matere naj bodo previdne, saj kakor večina hranil tudi cimetove učinkovine preko krvi plodovnice in materinega mleka, preidejo na dojenčka. Vsaka vrsta preobčutljivosti na cimet ali njegove pripravke naj bo v opozorilo!

Kakšna je količina cimeta ki jo lahko užijemo dnevno?

Po splošnih priporočilih je maksimalna dovoljena količina 4,5g, kar je približno dve čajni žlički. Raziskave so pokazale da lahko že dosti manjši vnos, od tretjine (0,5g) pa do cele čajne žličke (približno 1,5g), sproži vse dobre lastnosti brez bojazni za stranske učinke.

V lekarnah in specializiranih trgovinah so na voljo standardizirani pripravki iz cimeta, ki so popolnoma varni in učinkoviti, če se seveda držimo navodil. Kot pri vseh stvareh moremo biti dosledni, se zavedati da takojšnjih rezultatov ni in da je za trajnejše izboljšanje stanja in dosego zastavljenega cilja potrebno jemati cimet daljše obdobje, najmanj 3-6 mesecev, v manjših odmerkih večkrat na dan.

Kozmetika

Zdaj pa poglejmo, kaj nam nudi cimet v lepotilne namene. Po mojem mnenju, so najbolj preprosti recepti tudi najbolj učinkoviti, saj upoštevajo delovanje celotne rastline. Z uporabo cele rastline zagotovimo delovanje vseh njenih učinkovin in tako zmanjšamo možnost predoziranja.

Cimetovo olje za nego telesa

Zelo preprosta izdelava po starih recepturah nam predlaga da izberemo nosilno olje v katerem bomo pustili namakati nekaj cimetovih paličic. Olja naj bodo hladno stisnjena, na primer oljčno ali mandljevo olje. Moram opozoriti tudi na izredne kozmetične lastnosti sezamovega olja in nerafiniranega sončničnega olja, tako da je izbira res velika. Cimetove palčke kupimo v trgovini s prehrano.

Pripravimo stekleno posodo, ki naj bo zatemnjena tako da svetloba ne povzroča oksidacije učinkovin med samim procesom. V 200 ml olja namočimo štiri do šest paličic. Posodo imamo na toplem. Po štirih tednih enostavno odstranimo paličice. Morebitne usedline prefiltriramo z navadno gazo ali krpo. Olje je potrebno hraniti v temni steklenički na hladnem.

Po tuširanju natremo kožo telesa z manjšimi količinami olja dokler se popolnoma vpije. Takoj po tuširanju je koža še nekoliko navlažena in sprejemljivejša za dodatno nego, tako olje lažje prodre v povrhnjico in jo nahrani. Olje pusti na koži nemasten film ki preprečuje večje izgube vlage. Eterično olje poživi mikrocirkulacijo in okrepi duha z toplo in nežno aromo. Ob masaži se razvije prijeten občutek toplote, verjetno rahlo »ščipanje« kar dokazuje njegovo delovanje.

Kakor vsaka kozmetična nega, tudi ta temelji na vztrajnosti in ne na količini. Olje smemo uporabljati vsakodnevno ampak nikoli pred direktnim izpostavljanjem soncu. Olje ni primerno za nego občutljivejše kože na obrazu. Če je koža preobčutljiva na cimetovo olje, njegova uporaba ni smiselna in je lahko celo škodljiva.

Cimetova obloga proti pomarančni koži

Pomarančna koža je prisotna skozi vse leto, najbolj pa nas skrbi tik pred poletjem. Tudi v tem primeru nam je cimet lahko v pomoč.

Kupimo že uprašen cimet. V dve jedilni žlici cimetovega prahu vmešamo vodo, postopoma, da se izognemo grudicam. Dodajamo toliko vode, dokler ne dobimo gelnate mase, ki je primerno mazava za nanos. Cimetov gel ima to čudno lastnost, da hitro postane sluzast in neenakomeren, če ga pustimo počivati, zato ga bomo počasi mešali do nanosa. Namažemo pripravek po problematični površini (zadnjica, bedra, okoli pasu in tudi na roke) čimbolj enakomerno in vsaj par milimetrov debelo. Premazan del dodatno ovijemo v plastično folijo, tisto ki jo uporabljamo za ovijanje hrane. Tako ne bomo po nepotrebnem česa umazali, obenem pa zagotovili še intenzivnejše delovanje obloge. Ko začutite pikanje, draženje in toploto, je obloga začela delovati. Oblogo na telesu pustimo dvajset do trideset minut. Predlagam da pri prvem nanosu pustimo oblogo delovati pet minut od začetka draženja, čez dva dni jo pustimo delovati pet minut dlje, in tako naprej dokler ne dosežemo naših dvajset do trideset minut. Tako bomo dali koži priložnost in čas, da se privadi na tako intenzivno delovanje in zmanjšali možnosti stranskih učinkov. Oblogo uporabljamo dva do trikrat tedensko.

Eterično olje cimetovega gela bo poskrbelo za povečan pretok krvi v podkožju, medtem ko bodo flavoni, tanini in MHCP poskrbeli za dodatno hidratacijo in utrditev kože. Pazljivi morajo biti vsi tisti, ki imajo krhke kapilare, saj lahko zaradi povečanega pretoka krvi, kapilare kaj hitro počijo. Ko odvijete folijo poskrbite da obrišete z vlažilnim robčkom večji del nanosa in ga odvržete v smeti in šele nato umijete obdelan predel z vodo, pod tušem. Cimet lahko prelepi stene odvodnih cevi in s tem povečuje možnost zamašitve.

Koža je lahko vidno nadražena, vendar strahu pred poškodbami ni. V eni uri se koža umiri in ostane prijetno napeta, navlažena in nahranjena. Obloga daje odlične rezultate in je vredno vztrajati. Predlagam jo tudi moškim, ki bi radi izboljšali tonus področja trebuha in pasu.

Oblogo lahko uporabljamo tudi pri mrzlih okončinah ali pri mišično skeletnih bolečinah. Cimet vmešan v med je odlična maska za lase. Eno veliko žlico medu, eno čajno žličko cimeta v prahu in eno jušno žlico vode zmešamo in nanesemo na lasišče ter po celotni dolžini las. Pustimo delovati pol ure, izperemo in umijemo lase z nežnim šamponom.

Kako boste vnašali cimet v vsakdanjo dieto je stvar okusa in navade. Osebno ga imam najraje ob jutranji beli kavi. Zdaj pa zdravje v svoje roke!

Izjava o omejitvi odgovornosti

To spletišče uporabljate na lastno odgovornost. Vse informacije, ki so podane na spletišču, so namenjene samo za okvirno informiranje in v nobenem primeru ne nadomeščajo strokovnega posveta z zdravnikom ali farmacevtom. Na spletišču so predstavljene dopolnilne alternativne zdravilne metode, ki niso namenjene samostojnemu zdravljenju hujših zdravstvenih težav. Informacije, ki jih ponujam na strani, so namenjene za olajšanje izbire ustrezne vrste terapije, v nobenem primeru pa niso mišljene kot nadomestek ustrezne zdravstvene obravnave v okviru zdravstvenega sistema. Dopolnilne oblike zdravljenja so prosta izbira vsakega posameznika, ki se je tudi dolžan sam posvetovati z osebnim zdravnikom ali specialistom glede njihove primernosti pri njenih/njegovih zdravstvenih težavah.  S temi informacijami ne dajem nobenih izrecnih ali vsebovanih zagotovil, da bo določena metoda učinkovita tudi pri vaši zdravstveni težavi. Prav tako vam odsvetujem samostojno izvajanje predstavljenih metod doma, saj morate biti zanje ustrezno usposobljeni. Z nadaljnjo uporabo tega spletišča soglašate, da ste seznanjeni z zgoraj navedenimi dejstvi in da prevzemate odgovornost za sprejemanje odločitev glede dopolnilnega zdravljenja, ki jih boste sprejeli po lastni dobri presoji, pridobivanju informacij iz več virov in morebitnim posvetom s svojim zdravnikom ali farmacevtom. Vsekakor upam, da vam bodo zbrane informacije v pomoč.